Naša duša je neodvisna od našega telesa in je vir njegovega obstoja. Če je naše telo uničeno, naša duša in duh ostaneta nepoškodovana.
Naša duša, naš človeški duh, je neodvisna od našega fizičnega telesa. Naša duša je svobodna in posvečena onkraj te fizične ravni časa in prostora.
Vse moči, ki nas odlikujejo kot človeška bitja - razum, spomin, abstraktno mišljenje, ustvarjalnost, iznajdljivost, moč volje - so lastnosti naše duše - in ne telesa.
Ljubezen, ki jo je morda kdo imel do kogar koli, ne bo pozabljena v duhovnih svetovih, prav tako ne bomo pozabili svojega življenja v tem fizičnem svetu.
V duhovnem svetu bomo prepoznali drug drugega. Iskali bomo združitev, duhovno združitev.
Povezava naše duše z našim telesom je podobna povezavi med svetilko in ogledalom. Če je ogledalo spolirano in dovršeno, se pojavi svetloba svetilke, če pa je ogledalo razbito ali prekrito s prahom, svetloba ostane skrita.
Naša razumna duša - človeški duh - se ne spusti v naše telo in ne obstaja prek našega fizičnega telesa. Ravno nasprotno. Naša duša je bistvo in temelj, od katerega je odvisen obstoj našega telesa.
Duša nima spola, rase, narodnosti ali razreda. Zaradi te resničnosti so vse oblike predsodkov, kakršne koli že so, nedopustne in nesprejemljive. Duša ni razdeljena. Je odsev enotnosti našega Stvarnika.
Naša duša je že od našega začetka v tem fizičnem svetu časa in prostora obdarjena s svojo edinstveno individualnostjo. Naša duša je ne pridobi zaradi našega telesa.
Individualnost in identiteta naše duše se v tem fizičnem svetu krepita z duhovnimi preizkušnjami in izzivi.
